Julija Bučan se je začela učiti kitaro v glasbeni šoli Franca Šturma pri Mariu Babojeliću in Emirju Ibrakiću. Trenutno obiskuje četrti letnik na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri profesorju Antonu Črnuglju.
Skozi vsa leta je osvojila številne nagrade in priznanja: Dnevi kitare Krško 2022 (zlato priznanje), 20. Altamira Gorizia Guitar Competition 2023 (2. mesto in zlato priznanje),Temsig 2024 (3.mesto, zlato priznanje in posebna nagrada za najboljšo izvedbo obvezne skladbe), World open online music competition 2024 (2.mesto in zlato priznanje), Sarajevo International Guitar Festival 2025 (zlato priznanje), International guitar competition Mook 2025 (1.mesto in zlato priznanje), Velespaña 2025 – 3. mednarodno tekmovanje klasične kitare (1. mesto in zlato priznanje), Temsig 2026 – kitarski duo (2.mesto, zlato priznanje)., leta 2024 pa je v okviru Glasbene mladine ljubljanske v ciklu Dobimo se izvedla tudi solistični recital. Udeležuje se različnih poletnih šol kot so Teden kitare v Postojni in Forum Gitarre Wien. Svoje znanje izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri profesorjih kot so Marco Tamayo, Marcin Dylla, Pablo Márquez, Judicaël Perroy, Mateusz Kowalski in še pri mnogo drugi.
Izidor Erazem Grafenauer je slovenski glasbenik, interpret, ustvarjalec in pedagog, ki se posveča glasbi kot raznolikemu in živemu umetniškemu jeziku, ki povezuje preteklost in sedanjost, refleksijo in izraz, slogovno zvestobo in ustvarjalno odprtost. Njegovo delo obsega izvajalsko in raziskovalno dejavnost, avtorske projekte ter pedagoško delo.
Njegova mednarodna koncertna dejavnost vključuje nastope na pomembnih festivalih in prizoriščih po vsej Evropi, pa tudi v Severni in Južni Ameriki, kjer nastopa kot solist, komorni glasbenik in član orkestrov. Posebno mesto v njegovem delovanju zavzemajo solistični nastopi in snemanja z orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije, Komorni orkester Slovenske filharmonije, Komorni godalni orkester Stretto, Komorni orkester Dubrovnik, Orkester Musiva Viva, La Voce Strumentale in drugi. Njegov repertoar prehaja med zgodnjo in sodobno glasbo ter vključuje tako historično izvajanje na lutnjah in historičnih kitarah, kot tudi sodobne projekte, v katerih raziskuje zvočne presečišča brenkal z drugimi izraznimi svetovi. Posebno pozornost posveča interpretaciji glasbe renesanse in baroka, ki jo oblikuje s poglobljenim razumevanjem sloga, retorike in izrazne niansiranosti. V svojih projektih pogosto ustvarja povezave med zgodovinsko in sodobno umetnostjo ter med različnimi glasbenimi praksami – od klasične interpretacije do improvizacije, elektroakustike, giba in literature.
Umetniška kritika njegovo delo označuje kot tehnično izčiščeno, slogovno poglobljeno in umetniško tenkočutno:
“Interpretacije so tehnično dovršene in razkrivajo sodelovanje vrhunskih glasbenikov, ki so se za pričujoči projekt zbrali v izjemno posrečeno zasedbo.” (T. Gržeta, Sigic)
“Grafenauerjev občutek za detajl in fraziranje v klasicističnem repertoarju se staplja z bolj virtuoznim osebnim pečatom, ki glasbeni stavek preobrazi v presenetljivo zanimivo materijo.” (M. Juvanc, Sigic)
Kot pedagog deluje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer deluje kot docent za komorno glasbo in historična brenkala. Njegovo pedagoško delo temelji na povezovanju umetniške prakse, zgodovinskega razumevanja in ustvarjalne svobode. Sodeluje tudi z različnimi mednarodnimi ustanovami, kjer vodi mojstrske tečaje in sodeluje v projektih mobilnosti ter izmenjav.
V okviru svoje diskografske dejavnosti je sodeloval pri številnih snemanjih in izdajah. Med njegovimi vidnejšimi projekti med drugimi velja izpostaviti solo projekt Preludio (Divya records, 2018), ki se posveča intimi baročne literature, projekt XyloCorda (ZKP RTV, 2022), ki ga ustvaril s tolkalistko Petro Vidmar ter raziskuje odnos med brenkali in tolkali, leta 2019 izdana antologija „Dela slovenskih skladateljev“ (Baros records), ki predstavlja izbor sodobne slovenske glasbe, ter leta 2023 pri založbi Celinka izdana avtorska plošča „Ventana abierta“, v kateri se prepletajo flamenco, jazz, klasična in sodobna glasbena ustvarjalnost.
Pomemben del njegovega delovanja predstavlja tudi organizacija kulturnih dogodkov. Je umetniški vodja mednarodnega cikla koncertov Rasgueado Ljubljana, mednarodnega festivala Kitarski festival Ljubljana ter komornega cikla Kit-Ara, s katerimi aktivno prispeva k promociji kakovostne glasbene ustvarjalnosti, domače in tuje, ter spodbuja umetniško povezovanje na lokalni in mednarodni ravni.
O FESTIVALU
Festival kitare v letu 2026 v Ljubljano prinaša pester izbor vrhunskih domačih in tujih kitaristov obogateno z delavnicami ter mojstrskimi tečaji. Poleg koncertov klasične kitare in sorodnih brenkal v izvedbi glasbenikov iz Italije, Venezuele, Egipta, Brazilije ter seveda Slovenije, bodo nekateri dogodki potekali tudi ob spremljavi z pestro gostinsko ponudbo.